DREVO 

 

V parku med prijatelji stoji in otrokom se smeji. 

V njegovi krošnji gospod Čuk živi, 

v njegovo deblo se Sapra miška naseli. 

Pod zemljo sramežljivo korenine skriva, le kdo pod njimi biva? 

 

Jeseni kot kameleon barve spremeni, 

z vetrom njegovo listje poleti. 

Zima bela, zima hladna mu ukradla je zaklad, ki ima ga srčno rad. 

Ves žalosten zdaj čaka na pomlad, da povrne mu zaklad. 

Sonce sije sonce greje njegove prelepe veje. 

 

Pomlad pomaha mu v slovo, poletja veseli se že drevo. 

V parku vse je že nared za veliki poletni ples. 

Otroci tekajo in se veselijo, drevesa pa jih s krošnjami hladijo. 

Kako lepo je biti drevo! 

 

Jaka Oder, 6. a