Že pri rosnih vrtčevskih letih smo nekje slišali o Francetu Prešernu, ampak se še nismo zavedali, kaj za nas in za slovenski jezik on predstavlja. Jaz sem po nekaj dneh nevedenja, odkar sem v vrtcu prvič slišal zanj, raziskal, kakšen pomen se skriva v njem. Najprej sem seveda za pojasnilo vprašal starša, ki sta mi na dolgo in z nasmeškom na obrazu razlagala o vseh podrobnostih in zanimivostih o njem, o vsem trudu, ki ga je vložil v svoje delo in o tem, da smo si za državno himno izbrali sedmo kitico iz pesmi Zdravljica, ki jo je napisal. Večinoma sem pozabil že naslednji dan, a nič hudega, saj sem se v šoli naučil še več stvari.
Zdaj gledam na Prešerna kot na najboljšega slovenskega pesnika vseh časov, s katerim se kar naprej srečujem na raznih prireditvah, proslavah, športnih dogodkih. Velikokrat nas prav na teh dogodkih spomnijo in opomnijo, kako ,,velik” je bil in bo vedno ostal za slovenski narod.
France Prešern se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi na Gorenjskem v kmečki družini. V osnovni šoli je bil zapisan v zlato knjigo. Študij je po gimnaziji nadaljeval na pravni fakulteti. Na koncu se pa je vrnil nazaj v Ljubljano kot odvetnik, kjer je napisal večino svojih pesmi, seveda s pomočjo Matije Čopa.
V ljubezenskem življenju ni bil ravno uspešen, saj mu Primičeva Julija nikoli ni vračala ljubezni ,je pa imel razmerje z Ano Jelovškovo, s katero je imel tri nezakonske otroke.
Prešeren je nekatera leta svojega življenja preživljal v rahli depresiji zaradi izgube prijateljev in neuslišane ljubezni. Proti koncu svojega življenjskega potovanja, se je odpravil v Kranj, kjer je odprl lastno odvetniško pisarno, ampak zaradi hude bolezni je 8. 2. 1849 umrl.
Ustvarjal je v obdobju romantike, ki se na slovenskem ozemlju močneje pojavi leta 1830. Po njegovi zaslugi z izdajo Poezij je Prešeren slovensko poezijo postavil ob bok evropski. Dokazal je, da se v slovenskem jeziku lahko napiše visoko poezijo in ustvaril je nove pesniške oblike, ki jih do takrat na Slovenskem še ni bilo (glosa, gazela, ep, sonet …) Vsebino je črpal predvsem iz ljubezenske, bivanjske in zgodovinske tematike.
Od vseh pesmi se me je najbolj dotaknila pesem Povodni mož, ki je balada in je srednje dolga epsko-lirska pesem. Sestavljena iz 14 kitic po 6 verzov. Značilno za balado je to, da ima tragičen konec, dogajanje je napeto, pojavljajo se nadnaravne sile, malo nastopajočih oseb, vsebuje ponavljanja, metafore in druga pesniška sredstva. Stopica, ki se pojavi v pesmi, je amfibraški dvanajsterec.
Glavni osebi v Prešernovi baladi sta Julija, ki je prečudovita prevzetna mladenka, in povodni mož, ki je simpatičen šarmanten mladenič.
Zgodba se dogaja na starem trgu ob Ljubljanici v nedeljo popoldan. Urška na plesu odvrne vsakega moškega in išče najlepšega. Šele ko ura odbije sedem, omreži prikupnega mladeniča, povodnega moža, s katerim se vrtita vse hitreje in hitreje ter nenadoma izgineta v Ljubljanici.
Prešeren je v pesem vključil dobronamerno sporočilo za slovenski narod, saj nas opozarja, da smo lahko zaradi prevzetnosti in sebičnosti kaznovani, tako kot je bila Urška, ki je značajsko podobna njegovi neuslišani ljubezni Dolenčevi Zali.
Danes Prešerna pozna vsak slovenski prebivalec, če tudi je mlad, star in je morda bil v šoli manj uspešen. Prešeren je na nas in na vso Slovenijo pustil pečat, katerega ne gre odstraniti, katerega nam nihče ne more izbrisati in vzeti. Ta pečat, njegove sledi, ki jih je pustil za slovenski narod, je treba ohranjati in jih z največjim ponosom in spoštljivostjo predajati naslednjim generacijam. Tako da je prav, da se ga spominjamo vsako leto 8. februarja na dan njegove smrti, vsekakor pa ni nič narobe, da nanj pomislimo tudi takrat, ko z velikim ponosom na največjih športnih prireditvah poslušamo njegovo Zdravljico, iz katere je bila 7. kitica ob osamosvojitvi Slovenije tudi izbrana za slovensko himno.
Besedilo: Enej Šoštarič, 8. a
