Orfej hodi po jami z Evridiko za sabo. Upočasni korak in se le stežka zadrži, da se ne bi ozrl. Uspe mu. Tako se Orfej in Evridika zopet združena vrneta na zemljo.  

Orfej se je čutil kot najsrečnejši človek na svetu, saj mu je vrnitev Evridike pomenila vse. Tudi ona je bila srečna in ostale vile, njene prijateljice, so se znova razvedrile. Orfej je prepeval srečne in romantične pesmi, na katere je Evridika veselo poplesavala.                                                                             

Kmalu se jima je rodila hči po imenu Mila, katero sta imela neizmerno rada. Hči je bila vila s čudovitim glasom. Z Orfejem sta noč in dan prepevala in se ob tem zabavala. Pri svojih treh letih je Mila odšla v šolo za vile, kjer je bila odlična učenka, našla je prijatelje in uresničevala svoje želje za prihodnost.  

Mila je prehitro odrasla in odšla od doma po svojih poteh. Orfej in Evridika sta jo pogrešala, vendar njuna ljubezen je bila večna in premočna, da bi ju to odvrnilo od sreče. 

 

Iza Jagodič, 8. b 

Dostopnost