Galjot se poslej spreneveda, 

če bi odšel domov, ga bega. 

Pa potem se le z nasmehom 

do svojega doma odpravi. 

Ko pa hodi po gozdni poti, 

en možak mu prihiti nasproti.  

Ga galjot ustavi, 

pa vpraša, kaj mu roji po glavi. 

“Žena  me je zapustila,” 

mu možak odgovori z nemira. 

Galjot se mu približa 

pa že možak zbeži. 

Tako pride galjot spet na svoj dom, 

ga vidi žena in se nasmeji. 

V objem si padeta 

in potlej galjot povpraša: 

“Kje pa imaš ti drugega?” 

“Nagnala sem ga,” odgovori, 

“zato kar vstopi, brez skrbi”. 

Andreja Komučar,  8. a 

Franceta Prešerna poznamo vsi Slovenci. Vsi poznamo vsaj nekaj njegovih pesmi (Sonetni venec, Povodni mož, Zdravljica,…). Sedma kitica Zdravljice je naša himna. Prešeren je v tistih časih naredil veliko za slovensko kulturo in ves narod, saj je slovensko pesem povzdignil na evropsko raven.  

Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, umrl pa 8. februarja 1849 v Kranju. Bil je tretji otrok materi Mini in očetu Šimnu. Ko je imel osem let, sta ga starša poslala k stricu v Kopanj. V Ribnici je dokončal osnovno šolo in se zapisal v zlato knjigo. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani. Ko se je odločil, da bo postal odvetnik, je izgubil stričevo finančno podporo in razočaral je starše. Postal je doktor prava, a je moral pomagati v odvetniških pisarnah, saj ni dobil dovoljenja za lastno odvetniško pisarno. To mu je uspelo šele leta 1846.  

Ženski, ki sta najbolj vplivali na njegovo življenje in poezijo, sta bili Julija Primic in Ana Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke.  

Leta 1847 je izdal pesniško zbirko Poezije. Njegove znane pesmi so Povodni mož, Sonetni venec, Krst pri Savici, Apel in čevljar … Pesnitev Krst pri Savici je posvetil preminulemu prijatelju Matiji Čopu. Druga prijatelja sta še bila Blaž Crobath in Andrej Smole.  

Snov za Povodnega moža je pesnik črpal iz Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske. Vendar je zgradbo nekoliko spremenil. Ritem, ki ga je pesnik uporabil v pesmi, se imenuje amfibrah. V pesmi najdemo tudi pesniška sredstva, kot so primera (plesala sta, kot bi ju nosil vihar), ponavljanje (le urno, le urno), besedna igra (Uršika zala) in onomatopoija (so brž pridrveli se črni oblaki).Uršika je bila prevzetna, lepa in zvita. Povodni mož pa neustrašen, drzen in samozavesten. Ples se dogaja na Starem trgu ob Ljubljanici, v nedeljo popoldan (spomladi/poleti). Sporočilo pesmi je, da je prevzetno dekle na koncu kaznovano.  

Mislim, da Povodni mož ni ravnal prav, ko Urške ni pustil, da si spočije. Če ne bi bil tako hiter, verjetno ne bi pristala v Ljubljanici in ne bi tako mlada umrla. Mogoče bi se še na koncu celo poročila. Prešeren je vsaki pesmi dal svoj pomen. Vsaka pesem mu je zelo veliko pomenila.  

Nuša Magdič, 8. b