Avtor: Nace Vrbek | Jun 6, 2022 | 3.RAZRED, začetna stran 3.razred
PIKA NOGAVIČKA, JEDRT IN PETER KLEPEC
Nadaljevanje pravljice
Nekega dne je Peter Klepec prišel mimo velike, barvne in tihe hiše. Bil je utrujen, zato se je odločil, da bo pogledal, kdo stanuje notri.
Potrkal je in bil kar malo presenečen koga je zagledal. Pred vrati je stala mlada deklica. Z veseljem ga je povabila naprej. Ime ji je bilo Pika Nogavička. Skupaj sta povečerjala in ker je bilo pozno, je Peter Klepec odšel domov. Pika ga je povabila na rojstni dan, ki bo čez tri dni.
Jedrt je bila mlinarica in soseda od Pike. Bila je tudi njena prijateljica in Pika je od nje kupovala moko. Jedrt je opazovala srečanje s Piko in Petrom. Bila je zelo jezna, ker je mislila, da ima Pika raje Petra kot njo, saj nje ni povabila na rojstni dan.
Peter je v torek prišel na Pikin rojstni dan. Ko je potrkal na vrata, mu ni nihče odprl. Še enkrat je potrkal in šele takrat mu je Pika odprla vrata. Bila je zelo začudena. Peter je vstopil in ugotovil, da je v hiši še en Peter Klepec. Glasba je se je ustavila in vsi so se zazrli v oba Petra. Pika je morala izbrati pravega. In tako je tudi bilo, daje izbrala pravega Petra Klepca. Drugi je v resnici bila Jedrt.
Jedrt je bila tako jezna, da je na ves glas zavpila, da ne mara Petra Klepca. Odšla je iz hiše in nihče več je ni videl.
Karin Ramšak 3. b
KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI KOLO?
Doživljajska pripoved
Kolo sem se naučila voziti, ko sem bila stara pet let. Pri tem sta mi pomagala ati in mami. Učila sem se na parkirišču pred blokom.
Pri učenju vožnje s kolesom sta me opazovala starša. Ko sem znala obdržati ravnotežje, sem se peljala sama in me starša nista več držala. Odkar znam voziti kolo, se s starši velikokrat odpeljemo na daljšo vožnjo. Rada se s kolesom vozim po mestu in na vasi.
Nekoč, ko sem kolesarila skupaj z atijem, sem se med vožnjo z njim pogovarjala ter spustila roke s krmila. Izgubila sem ravnotežje in padla. Ati mi je pomagal vstati iz tal. Poškodba ni bila huda in nič me ni bolelo.
Vseeno pa sem sklenila, da bom pri vožnji s kolesom previdnejša. Ko sem se naučila voziti kolo, je bi to najsrečnejši dan v mojem življenju.
Kiana Končan 3. b
ČLOVEK SE S ČAROVNIJO SPREMENI V …
Domišljijska pripoved
Nekoč pred davnimi časi je živela deklica Kitty, ki je imela zelo rada volkove. Zato je tudi nosila obesek volka. Oseba, ki pa je nosila ta obesek, se je spremenila ob lunini mesečini v čisto pravega volka.
Deklica tega ni vedela in zato ni nič pazila, da se ne bi spremenila v volka. Nekega dne si je med sprehodom po mestu, nadela obesek. Kmalu je sonce zašlo in luna je vzšla. Kitty je ugotovila, da se je spremenila v volka. Hitro se je skrila, da je lovci ne bi opazili. Razmišljala je o tem, kako se ji je to sploh lahko zgodilo in sklenila, da bo poskusila poiskati pomoč pri Eggi. Ta ji je povedala, da je v tem obeski, ki ga nosi čarovnija. Ter, da se oseba, ki ga nosi ob mesečini spremeni v volka. Kitty se je spomnila, da bi lahko obesek malo priredila. Odločila se je, da bo nanj pritrdila gumb za zaščito pred preobrazbo v volka.
Od takrat naprej je bila Kitty varna pred lovci na volkove. S pritiskom na gumb, pa se je lahko kadarkoli spet spremenila v volka.
image_2022-06-06_175517226
Kiana Končan 3. b
MUCA PEKARICA
Domišljijska pripoved
V majhni vas, kjer so bile majhne hiške z majhnimi vrtički, je stala tudi majhna pekarnica. V njej so pekli kruh.
Nekega dne so v tej pekarni spekli lep velik koruzni kruh. Vsi ljudje na vasi so si ga želeli. A ga niso in niso mogli kupiti, saj je bil neplačljiv. Zato ker je pek ta kruh obdržal samo zase. Ko se je nekega dne prebudil, ni bilo kruha nikjer. Zamislil se je. Ugotovil je, da je kruh odnesla Muca Pekarica, ker ga ni hotel deliti. Šel je do nje.
Muca mu je kruh vrnila, pek pa je obljubil, da bo od sedaj naprej delil ves kruh, ki ga bo spekel.
Screenshot-2022-06-06-175328
Mija Romih 3. b
Avtor: Nace Vrbek | Apr 26, 2022 | 3.RAZRED, začetna stran 3.razred
Tri botre lisičice se selijo v cirkus, 2. del
Po zabavi so vse lisice šle spat.
Naslednji dan se je prva botrica lisičica spomnila, da bi si lahko vilo spremenila v cirkus. Poklicala je ježa Roberta in njegove pomočnike ježe. Hitro so ji zgradili cirkus. Bil je mavričen. Zgradili so tudi hotel in parkirišče z rampo. Nato se je vse izvedelo. Zaposlila je kuharje, cirkusante, dva policista in vrtnarje.
Ko sta za cirkus izvedeli drugi dve botri lisičici, sta se pošteno razjezili.
Prva si je rekla: »Če ima on cirkus, bom pa jaz v tem cirkusu napovedovalka.« Spakirala je svoje stvari in se odpeljala z avtom.
Druga pa je rekla: »Ah, jaz pa bom cirkusantka, saj dobro naredim špago, kolo in stojo.« Tudi ona je spakirala in se odpravila na pot.
Prvi botri lisičici sta obe povedali svoje želje in jih je seveda sprejela.
Sedaj vse tri in njihovi pomočniki uživajo cirkusantsko življenje.
Kaj se je pa zgodilo s kobilico, pa naj ostane skrivnost.
Nuša Špec, 3.a
Najboljši popravljalec igrač je stric
V Slovenski Bistrici na dvorišču čudovitega gradu je zrastel paviljon. V njem dela stric in njegov sin Jakob. V tem paviljonu je popravljalnica igrač.
V soboto je šla Zala z mamo na tržnico. Zala je svoji mamici: »Mami, glej, tam je popravljalnica igrač.« Mama se je začudila, saj ob prejšnjem obisku tržnice tukaj ni bilo popravljalnice igrač. Zala je v rokah držala punčko, ki ji je manjkala roka. Mamico je prosila, če lahko gresta v
popravljalnico. Odgovorila ji je: »Seveda, Zala.« Šli sta k stricu in ga prosili za popravilo punčkine roke. Stric je vzel punčko in si jo ogledal. Potem je rekel, da se jo da popraviti. V škatli je imel več rok od raztrganih punčk in se sam ni mogel odločiti, katero bi uporabil za Zalino punčko. Poklical je Jakoba. Jakob je prišel in se hitro odločil, katera roka bi najbolj pristajala poškodovani punčki. Čez nekaj minut je bila punčka popravljena. Ko jo je Zala zagledala, se je je zelo razveselila. Za plačilo je stric želel imeti hrano.
Zala je svojim prijateljem povedala, da je ob sobotah v paviljonu ob tržnici popravljalnica igrač, v kateri dela stric s sinom Jakobom. Tako se je to razvedelo po celem mestu.
Nuša Špec, 3.a
Žirafa Nagajivka
Na otoku živi posebna žirafa. Ime ji je Nagajivka. Njeni prijatelji se zelo radi igrajo z njo. Nagajivka ima vedno nove ideje za igro.
Nekoč so živali na tem otoku, kjer je živela tudi nagajivka, videle malega morskega dečka. Žirafa Nagajivka je pritekla s polnim vedrom vode in poškropila morskega dečka. Od takrat ga nihče več ni videl.
Ob neki drugi priložnosti so živali jedle lubenico. Nagajivka je po nesreči zarila svoje rogove v lubenico, ki se je raztreščila in poškropila živali okrog sebe.
Še sedaj tam daleč vstran prebiva žirafa Nagajivka in zabava prijatelje s svojimi vragolijami.
Nuša Špec, 3.a
Kljukec in Bratec v tovarni igrač
Nekega dne je Kljukec priletel k svojemu najboljšemu prijatelju Bratcu. Bratec se ga je razveselil. Kljukec ga je vprašal: »Si videl novo tovarno igrač?« »Ne, nisem,« je odgovoril Bratec. Dogovorila sta se, da si jo bosta ogledala. Poletela sta v tovarno igrač.
Pristala sta pred ogromno stavbo. Bratec je potrkal. Odprl jima je gospod Miha in ju povabil na ogled tovarne.
V prvi sobi sta si ogledala izdelavo avtomobilčkov, traktorjev, tovornjakov in vlakcev. To ju je zelo zanimalo in sta se zadržala kar nekaj časa.
Nadaljevali so na oddelek punčk in plišastih igračk, ki so jih izdelovale šivilje.
Šli so v skladišče, kjer je jima je gospod Miha dovolil, da si vsak izbere eno igračo. Bratec si je izbral vlakec na daljinca, Kljukec pa plišastega pingvina.
S čudovitega izleta sta se vrnila domov.
Nuša Špec, 3.a
Sladka dneva
Za devetimi gorami je stal grad. V njem je živela družina Krt. Imeli so psa Fifija, ki je vsak dan glodal kost. Družina se je nekega dne odpravila v gozd. Obiskali so soseda čebelarja. Prodajal je med, ki so v tem gozdu pridno nabirale čebele. Mama Špela je kupila med, ker si je njen sin Miha za rojstni dan zaželel medenjake. Na poti domov se je Fifi vznemiril. Ugotovili so, da je v grmovju gad. Pohiteli so vstran. Zvečer je mama spekla medenjake. Naslednji dan je Miha dopolnil pet let. Povabil je prijatelje, ki so jedli slastne medenjake in pili limonado z ledenimi kockami. Na vrtu so se igrali z vetrnicami.
Nuša Špec, 3.a
Zadnja roža v kraljestvu
Za devetimi gorami je stalo plastično kraljestvo. Le princeska Tinka Marinka je poznala prav poseben kraj. Na grajskem dvorišču je stara vrba. Vrba je imela ogromno luknjo, v kateri je rasla razkošna rdeča vrtnica. Ko je princeska imela čas, je šla pod staro plastično vrbo in brala ter pela vrtnici. Še dan danes se najde ta stara vrtnica.
Nuša Špec, 3.a
Kam me je odnesla regratova lučka?
Lani me je odnesla tople kraje.
Letos me bo mogoče zapeljala v mrzle kraje.
Le kdo ve kam?
Mogoče tja, kjer so prijazna bitja doma.
Nuša Špec, 3.a
