KAJ BI BILO, ČE BI ORFEJEVA EVRIDIKA PREŽIVELA?
Orfej je upošteval navodilo Tartarja in se ni ozrl. Z Evridiko sta se še enkrat poročila in rodil se jima je sin, ki ni imel posluha za petje. Orfej in Evridika sta bila po prvih treh letih brez skrbi, saj sta vedela, da bo posluh že prišel na plan. Vendar ni.
Minilo je dvanajst let od sinovega rojstva, on pa je pel zelo grozno pel. Orfej je vedel, da bi ga lahko naučil peti, vendar zaman. Obupano se je odpravil do Tartarja in mu potarnal: “Prosim te, kot za mojo ženo, me zdaj skrbi za mojega sina. Ne zna peti in jaz drugače ne vem, kaj bo počel v življenju.” Tartar ga je zavrnil, saj se ni strinjal z Orfejevim mišljenjem. Vedel je, da ima fant zagotovo kakšen drugi dar. Takrat je Tartar naročil Orfeju: “Tekom tega dne daj otroku v roke svinčnik, kuhalnico, žogo, knjigo in note. Tisti rekvizit, ki ga ne bo hotel izpustiti iz rok, je njegov dar in poslanstvo v življenju.” Orfej se je odločil, da upošteva Tartarja. Sinu je dal v roke vse predmete in iz rok ni hotel izpustiti kuhalnice. Čez čas je začel nabirati zelišča, jih kombiniral in posušil. Enkrat je skuhal kosilo za starše in njune brbončice so bile navdušene. Orfej je bil takrat zelo hvaležen Tartarju in ponosen na svojega sina, ki je od takrat naprej vztrajno kuhal celo življenje.
Valentina Pučnik, 8. a
