SPOMINI SKOZI ČAS
Med spomini čas umira
in te vabi v stari svet,
a to tebi je ovira,
saj veš, da bil si slep.
Živel si v raju dan na dan,
v pričakovanju novi svet,
v katerem boš rajal in
od veselja bil zadet.
Ko pričakovanja ostanejo,
le prazne ure v času
in prenehajo biti,
takrat iz sveta odraslih,
ne gre več oditi.
Ko si že na dnu,
ti hrepenenje um zbistri
in tako kot vedno,
nove sanje priskrbi.
Spomini pa tudi pridejo,
takrat te požgečkajo,
takrat se sladko nasmejiš
in takrat od veselja kar zardiš.
Ajda Ftičar, 8. a