VEDNO MI BO OSTALO V SPOMINU
Na 2.Osnovni šoli Slov. Bistrica z veseljem obiščemo različne ustanove v našem mestu. Učenci 4. razreda pa vsako leto obiščemo tudi Varstveno delovni center – VDC Polž. Ker smo bili vedno dobrodošli, to prakso počnemo tudi po »koronskih časih«
Spoznali smo, da vsakdo opravlja delo po svojih sposobnostih. Moja skupina je pakirala žične gobice za pomivanje posode in jih dajala v vrečke. Druga skupina je privijala kovinske navoje za vodovodne cevi. Njihov učitelj je povedal, da vse to počnejo za razne obrtnike in od njih občasno dobijo denarno nagrado.
Nikoli ne bom pozabila, da je učitelj njihovo delo in tudi naše, ocenil z oceno – odlično 5.
Laura
Kar dva cilja imamo vsako leto ob dnevu odprtih vrat, v mesecu maju, ko gremo na obisk v Polž. Želimo se preizkusiti v delavnicah, kjer so še posebej pomembne ročne spretnosti. Vsak si naredi kakšen izdelek, ki ga lahko odnese domov in ga ima za spomin.
Ob obisku centra Polž učenci tudi spoznamo, da so ljudje v centru za marsikaj prikrajšani. Tako se še bolj zavedamo, kako srečni smo lahko tisti, ki nam je zdravje naklonjeno.
Moja skupina je bila v delavnici, kjer smo šivali. Zelo spretni in natančni smo morali biti, da smo se lahko pohvalili, da zmoremo dobro opraviti njihovo delo. Zanimivo je bilo tudi delo na statvah, kjer je tudi z našo pomočjo nastajala prelepa preproga.
Vsi so bili zelo prijazni, še posebej se mi je vtisnila v spomin gospa, ki mi je rekla, da sem lepa. Zelo mi je bila všeč.
Kim
Učenci smo se na delavnicah počutili srečne, da smo lahko pomagali. Ponosna sem bila na sebe in na cel moj razred, da smo se z njimi družili in spoznali ljudi, ki imajo različne težave, pa se kljub temu znajo smejati, biti prijazni, deliti nasmehe in marsikaj narediti.
Zelo lepa je bila izkušnja, da smo šli v center Polž. Jaz bi to rada večkrat ponovila, saj mi je čas prehitro minil.
Veliko sem izvedela o ljudeh z različnimi težavami, prvič sem srečala gospoda, ki ne vidi in sploh sem ta dan veliko izvedela in tudi videla ljudi z Downovim sindromom. O tem prej nisem vedela ničesar.
A vendar, še posebej: »Nikoli ne bo pozabila njihovih nasmehov.«
Zoja
FANTJE IZ VASI NA OBISKU V 4. RAZREDU
Obiskali so nas ljudski pevci iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini. S svojimi zgodbami iz otroštva in njihovega današnjega življenja, so nam zelo popestrili dan. V učilnico so vstopili kulturno, prijazno nasmejani in z zelo lepimi oblačili. Zapeli so tudi nekaj ljudskih pesmi, ki zvenijo zelo drugače, kot današnje moderne pesmi.
Nekateri utrinki nam bodo ostali zavedno v spominu:
- Eden od gospodov me je spominjal na mojega dedka.
- Lahko smo pogledali njihovo »zlato jabolko«, ki jim ga je podaril predsednik države Borut Pahor.
- Med korono so peli po domovih za starejše in jim popestrili žalostne dneve.
- Veliko so povedali o sebi, da imajo skupaj šestnajst otrok, vnukov pa še niso prešteli.
- Vsi so stari okrog 80 let, najstarejši Janez pa 83, zato je bil tudi drugače oblečen – v rdeče, ker je srce skupine.
- Presenetili so me, kako lepo so peli.
- Bili so veseli, da tudi mi znamo ljudske pesmi in so z nami zapeli.
- Bili so srčni, prijazni in spomnili so me na nekoga, ki ga že dolgo pogrešam.
- Zgodbe, ki so jih povedali, si bom zapisala v moj zvezek – dnevnik.
- Všeč mi je bila njihova predstavitev, kaj so počeli v otroštvu, kaj počnejo danes in kakšen poklic so opravljali.
- Petje ljudskih pesmi in njihovo življenje je bilo zelo zanimivo in precej drugačno od današnjega.
- Tudi jaz sem zraven pel in me je gospod Franc pohvalil.
- Vesela sem bila njihovega obiska. Zelo so se potrudili in želim si, da nas še kdaj obiščejo.
- Všeč so jim bili tudi naši izdelki in za spomin so si vsi izbrali model Zemlje s čebelico.
- Fantje iz vasi so nam zelo polepšali dan. Dogodek si bom zapisala v svoj najlepši zvezek in to stran najlepše okrasila.
Utrinke zbrali učenci 4.b in mentorica Marijana Jereb
RAD TE IMAM
Rad te imam,
ker mi pomagaš v nesreči.
Rad te imam,
ker me spodbujaš pri domači nalogi.
Rad te imam,
ko me zjutraj pozdraviš.
Rad te imam,
ker me pohvališ, ko pridem iz šole.
Verjemi mi, če te ne bi bilo na Zemlji,
bi bilo moje srce zlomljeno.
Rad te imam, ker si ti moje srce.
Anton Kerže 4.b
RAD VAJU IMAM
Rad vaju imam, kot morje,
kot polje, kot vesolje.
Rad vaju imam,
kot ima lahko glasbenik rad svoj novi program.
Rad vaju imam,
ker sem jaz vajin svet,
včasih najmanjša pika, včasih pa cela poved.
Rad vaju imam,
kadar sem v sobi in ko me ni tam.
Rad vaju imam,
ker sta vidva moj mali planet že celih deset let.
Verjemita mi,
rad vaju imam, zelo rad.
Jaka Kaiser 4. b
ČUDEŽNO ZDRAVILO
Nekoč je živela mama, ki je imela tri čudovite hčerke. Niso bile bile bogate a so živele v prelepi hišici blizu gradu. Deklice so se vsak dan igrale v bližnjem gozdu. Nabirale so sadeže se igrale z gozdnimi živali. Najrajše pa so se zadrževale v bližini medvedka, ki je bil zelo navezan. Že kot mladiček je izgubil mamo, zato so deklice skrbele zanj. Nekega jutra so deklice opazile, da je njihova mama hudo bolna. Seveda je to pomenilo da se bodo morale odpraviti v grad po zdravnika. Ena od deklic se je opogumila in odšla. Prispela je do zdravnika in mu razložila. Skupaj sta se odpravila k mami .Zdravnik jo je pregledal a jo žal ni mogel pozdravit. Deklicam je razložil da njihova mama potrebuje čudežno zdravilo ,a žal tega ima samo kraljevič v gradu. Vse tri deklice so se odpravile k njemu, da bi dobile čudežno zdravilo .Kraljevič jih je z veseljem sprejel .A kraljevič je za čudežno zdravilo zahteval kozarec medu iz gozda, ki ga straži medved. Deklice so sprejele zahtevo seveda, ker so vedele da je to medved ki je njihov najboljši prijatelj. Odhitele so nazaj naravnost do medveda in ga prosile za kozarec medu. Medved jim je dal z veseljem. Dobile so čudežno zdravilo in v sedmih dnevih je mama ozdravela in vse je bilo tako kot prej.
KLARA ŠIREC,4.A
Bakla
Učiteljica je povedala, da naslednji dan rabimo ročaj od metle, veliko bilk, orglice, leseno kroglo in cokle, saj bomo izdelali baklo. Ko sem prišel domov, sem si sezujem šolske copate, nato sem poklical prijateljico Jano. Obljubila sva si, da bova naredila baklo skupaj. Jaz sem pripravil leseno kroglo in orglice, Jana pa je pripravila škatlo, da bo lahko vanjo dala baklo in ročaj od metle in bilke. Nato sem šel ven in s prijatelji opazoval mravlje. Naslednji dan je zraven učiteljice učil tudi starec in igral na orglice. Prav lepo nam je bilo, dokler ni prišla ravnateljica in sta se poljubila. Zgleda,da je bil njen mož. Nato se je začela predstava z razsvetljavo o starih časih, saj smo imeli zgodovinski dan. Nato smo izdelovali bakle. Z Jano sva naredila najboljšo. Jana jo je dala v škatlo in nesla domov. Od takrat sva z Jano najboljša prijatelja.
JURIJ HOJNIK,4.A
