FLAVTICA BOJANA
Nekoč je živela flavtica Bojana.
Živela je v hiši, z deklico Elo. Deklica Ela je zelo rada igrala na flavto. Nekega dne se ji je zaklopka na flavti strla. Ela je tako jokala, da so jo slišali sosedje. Ela je Bojano vrgla v koš. Flavtica ni vedela, kaj naj stori. Zlezla je iz koša in se razgledala. Vzela je zaklopko in se pričela sprehajati. Zagledala jo je Katja. Katja si je od nekdaj želela igrati flavto. Zato si jo je vzela, pa če tudi je bila zaklopka zlomljena. Katja je šla domov in prosila očeta, če ji lahko zaklopko zalepi. Katja je zelo lepo ravnala s flavtico Bojano.
Katja se je naučila igrati flavto in uživala na nastopih.
Zoja Špec, 2. a
V ŠOLI
Nekoč je živela deklica brez imena.
Bila je kakor ti in jaz. Le kako ji je ime? Tega ne veva ne jaz, ne ti. Vsi so jo klicali deklica ali punca. Nikogar ni bilo, ki bi se z njo igral. Kasneje smo ugotovili, da deklica ni iz Slovenije, ampak iz Ukrajine. Ko so to ugotovili, so se v šoli iz nje norčevali. Tega učiteljici ni povedala, saj ni znala slovensko. V šolo je prišla nova učenka. Ime ji je bilo Izabela. Izabeli je učenje zelo dobro šlo. Pomagala je deklici brez imena. Učila jo je slovensko. Postali sta boljši prijateljici kot ti in jaz, pa čeprav je ena iz Slovenije, druga pa iz Ukrajine. Postali sta najboljši prijateljici, kakor ti in jaz.
Izabela upa, da se bo deklica brez imena hitro naučila slovensko.
Izabela Breznik, 2. a
