PESEM JERNEJA KOPITARJA PREŠERNU 

 

Kopitar je ugledal pesem, 

že do zadnje kitice prebral, 

z grozo se mu je obraz obdal, 

ko ugotovil je, da govori o njem. 

 

Bil začuden je in jezen, 

da drzne si Prešeren to pisati, 

že misli, kako bi šel se maščevat, 

a vedel je, da mora ostati miren. 

 

Na umetnost se res da ni spoznal,  

vseeno za njega sramotno je bilo, 

mislil si je: ˝Mu bom že pokazal.˝       

 

Odločil se je, da bo pesem napisal, 

razumljivo za vsakogar 

in končano časopisu odposlal.  

 

Eva Škrlec, 8. b 

Kopitarjev odgovor Prešernu (poustvarjanje na Apel in čevljar) 

 

Prebral Kopitar je neko novo pesem, 

in močno je stisnil dlesen. 

“Ta Prešeren si veliko upa, 

on in njegova čudna čupa!” 

 

Se brž pridrvi pero v roko, 

piše se tik pod oko! 

Zasliši v pisarni se strašno šumenje, 

papirčki padajo kot gromenje. 

 

Izdal Kopitar sovražno je pismo, 

a to ni bilo preveč bistro! 

Čakali so nanj pred zoro in plačal je noro. 

 

Prešeren bolj v srce jim padel je, 

Kopitarjevega dela bilo je konec, 

delal pri čevljarju je še preden odbil je naslednji zvonec. 

 

Benjamin Dobnikar Klepec, 8. a 

Dostopnost