Gašperjeva nesreča
opis
Babica je Gašperju za rojstni dan kupila novo kolo. Bilo je rdeče barve in imelo je oranžni kolesi. Ko mu je babica podarila novo kolo, se je oblekel in sedel nanj.
Gašper je odšel s kolesom v skejt park. Ko je zagledal svojega prijatelja Naceka, se je tako zagnal, da je padel preko kamna. Hudo se je poškodoval. Prijatelj Nacek mu je pridrvel nasproti. Nacek je poklical njegove starše. Starši so prišli po njega. Šli so v bolnico. Mama mu je rekla, da naj si drugič nadane čelado in ščitnike.
Gašper se je odločil, da bo upošteval mamine nasvete
(Eva Dolar, Jaka Škodič, Tilen Hren, Aljaž Tkavc in Peter Kolar, vsi 3. a)
Gašperjeva nesreča
opis
Babica je Gašperju kupila novo kolo. Imel je rojstni dan. Gašper se je kolesa zelo razveselil. Takoj se je oblekel v kratke hlače in krtake rokave. Vsedel se je na kolo in odpeljal.
Zagledal je stezo za kolesa in se pognal v dir. Tam je bil pesek in padel je po njem. Začel se je jokati. Babica je pritekla k njemu. Rekla mu je, če je vredu.
Tekla mu je kri in vse ga je bolelo. Odšla sta domov. Babica mu je dala na nogo led. Noga ga je prenehala boleti. Sklenil je, da si bo drugič nadel ščitnike in čelado.
(Ivona Štibler, Eva Trglec, Tarik Luković, Maruša Dokl in Živa Plavčak, vsi 3. a)
Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička
nadaljevanje pravljice
Nekoč je mlinarica Jedrt srečala Pika Nogavičko.
Jedrt jo je vprašala, koliko stane njen konj. Pika ji je odgovorila:” Zakaj te to zanima?” Jedrt ga je želela kupiti, saj več ni imela svojega mačka. Pika ji je povedala, da ni na prodaj. Jedrt je rekla, da je zelo lep. »Pika, počakaj, bi bila moja prijateljica?«, vpraša Jedrt. Pika odgvori: »Seveda, pridi k meni na sok in kekse.«
Skupaj sta odšle k Piki. »Mmm, ta sok je pa zelo dober in mmm ti keksi…, kje si jih kupila?«, je vprašala jedrt. Pika ji je poveala, da so od Mišmaša. Jedrtj e izpljunila kekse in popila sok ter zbežala s Pikinem konjem.
(Živa Plavčak, 3.a)
Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička
nadaljevanje pravljice
Nekega dne, ko se je Jedrt sprehajala po vasici, ji je nasproti prišla Pika Nogavička. Jedrt jo je le žalostno pozdravila.
Pika je zanimalo, kaj jo muči? Jedrt ji je odvrnila: »Nekoč smo tukaj imeli najboljši kruh daleč naokoli, a zaradi mene te pekarne ni več in sedaj jemo kruh pomešan s kurjimi drekci.« »Kaj pa si storila, je vprašala Pika.” »Ah, le razkrila sem njegovo skrivnost,« je žalostno povedala Jedrt. »Hmm, že vem. Iz tebe bom naredila dobro osebo,« je dejala Pika. Jedrt se ji je nasmehnila.
Minevali so dnevi, tedni, meseci in leta. Sčasoma je Jedrt postala zelo dobra oseba. In tudi osamljena ni bila več. Nekega dne se je odločila, da odide v mesto, kjer živi sedaj Mišmaš. Poslovila se je od vaščanov in se odpravila na pot. Ko je prišla v mesto čarovnij, kjer je doma Mišmaš, se je z njo zgodilo nekaj, kar bo za vedno ostala skrivnost. Tako je Jedrt odšla v raj in je ni bilo več nazaj.
(Katarina Kos, 3.a)
Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička
nadaljevanje pravljice
Nekega dne je Jedrt na koncu Mišje vasi srečala Piko Nogavičko. Pika Nogavička je Jedrt vprašala, zakaj je žalostna in Jedrt ji je povedala, da se je pek Mišmaš preselil, a noben ne ve, kam, njen maček pa je odšel z njim. Sedaj nimam nobenih prijateljev. »Veš, jaz bom tvoja prijateljica in poiskali bova Mišmaša in muca,« je rekla Pika.
Odpravili sta se na pot. Hodili sta dolgo. Na poti do Kurje vasi sta srečali prijazno gospo. Pika Nogavička je gospo, po imenu Lučka, vprašala, ali je videla Mišmaša in muco. Lučka je odgovorila, da je videla nekega gospoda in črnega muca. Šla sta v gozd, a ne ve, v katero smer. »Hvala,« ji je odgovorila Pika Nogavička. Jedrt in Pika Nogavička sta se odpravili naprej. Prišle sta v gozd in v gozdu videle veliko leseno hiško. Jedrt je zanimalo, če tukaj živita Mišmaš in moj maček. Šli sta pogledat. Jedrt je trkala in trkala, a nikogar ni bilo. Potem je nekdo odprl. Bila sta Mišmaš in maček. Pika Nogavička in Jedrt sta bile vesele, da sta ju našli. Pika Nogavička je Mišmaša prepričala, da se vrne v Mišjo vas. Mišmaš se je strinjal in vsi so odšli nazaj v vas.
Ko so se vrnili, so bili vsi otroci in odrasli veseli, saj jim bo Mišmaš spet pekel kruh. Otroci in odrasli so spet jedli dober kruh, preste in druge dobrote. Jedrt ga ni nikoli več izdala. Mišmaš je užival, ko je gledal, kako uživajo v dobrem kruhu in dobrotah. Vsi so bili zelo veseli in bili so dobre volje. Odločili so se, da bodo Jedrt postavili svojo hišo. Vprašali so Pika Nogavičko, kje je doma in je odgovorila, da ima hišo zelo daleč stran in bi prosila, če lahko še njej naredijo hišo, ali pa da lahko z Jedrt živita skupaj. Vaščani so ji rekli, da bodo naredili hišo tudi njej. Pika Nogavička se je zahvalila vaščanom. Vrne se jutri, ker mora po svojega konja in opico. Povedala jim je, da bi lahko imeli živalski vrt. Vaščani so bili za. Rekli so ji, d abodo postavili živalski vrt in dve hiši. Pika Nogavička jim je rekla, da naj tisti, ki imajo živali, pripeljejo jutri svoje živali.
Mogoče še danes vsi skupaj srečno živijo.
(Eva Trglec, 3. a)
Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička
nadaljevanje pravljice
Nekega prečudovitega dne se je v Mišji vasi zgodilo, da je Jedrt na sprehodu srečala punčko, ki je imela dve oranžni kitki, ki sta bile razcufane; nogavici, ki sta bili drugačni, ena je imela pike, druga nogavica pa črte.
Gospa Jedrt jo je lepo pozdravila in jo vprašala, ali bi bili prijateljici. Punčka je odgovorila: »Ja seveda. Meni je ime Pika Nogavička«, je dejala punčka. Jedrt je odgovorila: »Lepo, meni pa je ime Jedrt«. Jedrt jo je vprašala, ali bi šli na lov iskat peka Mišmaša. Pika Nogavička je odgovorila: »Seveda, lahko,« in poskakovala. Jedrt je zanimalo ali je kje videla Mišmaša. Pika Nogavičkaje rekla: »Saj mi sploh nisi povedala, kdo je Mišmaš.« Jedrt se je razjezilas, da ne ve kdo je Mišmaš. In nato je pršlo do prepira med njima.
Tako se je končal dan. Tan tan!
(Mila Vukmanič, 3. a)
Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička
nadaljevanje pravljice
Na koncu Mišje vasi je živela mlinarica Jedrt.
Odšla je žalostna na sprehod, ker je vedela, da je naredila nekaj slabega. Začela je iskati Mišmaša. Na sprehodu je srečala Piko Nogavičko, rekla ji je: »Dober dan«. Pika Nogavička jo je vprašala, zakaj je žalostna. Jedrt ji je odgovorila, da je Mišmaš izginil. Pika Nogavička je bila začudena, ker ni vedela, kdo je Mišmaš. Jedrt ji je rekla, da je to človek, ki je imel pekarno Mišmaš in ona ga užalila, zato je izginil. Pika Nogavička je predlagala, da ga gresta iskat. Jedrt je bila vesela in najprej sta odšle sta v park. V parku sta slišali čuden, objokan glas za drevesom. Ker sta bile zelo radovedne, sta odšle pogledat. Za drevesom sta videle objokanega Mišmaša. Jedert je stopila do Mišmaša in se mu opravičila.
Potem so skupaj odšli do Pike Nogavičke in jedli so slastne Mišmaševe piškote.
(Liza Hren, 3. a)
