Letos smo sedmošolci odšli v šolo v naravi. Ta dan sem nestrpno pričakovala. Večkrat sem se tudi spraševala, ali nam bo zaradi virusa sploh uspelo iti. Noč pred odhodom sem slabo spala, saj sem bila zelo vznemirjena, polna adrenalina in pričakovanj.
Končno je napočil dan odhoda. Vožnja z avtobusom je bila dolga in zanimiva, saj smo skozi okno opazovali naravo in Sočo, ki se je prav lepo lesketala v soncu. Z avtobusa smo si ogledovali tudi gore, ki so se stegovale k nebu in kazale svojo veličino. Opazili smo tudi veliko majhnih vasic.
Ko smo prispeli na cilj, so nas razvrstili v sobe. Naša soba je bila velika in tudi zelo prašna. V sobi mi je bilo najbolj zanimivo strešno okno, iz katerega se je videla Padska nižina v Italiji. Dnevi v CŠOD-ju Kavka so hitro minevali eden za drugim, saj smo se zelo zabavali. Preizkusila sem se tudi v novih stvareh, kot na primer streljanje z lokom, plezanje, lovljenje živali iz potoka. Pridobila sem tudi veliko znanja o zdravilnih rastlinah, kraških pojavih, o 1. svetovni vojni in gozdovih. Najbolj se mi je v spomin vtisnil obisk Kavkne jame, saj sem pred obiskom o njih vedela bolj malo, sedaj pa sem izvedela veliko novih informacij. Vedeli smo, da bo v jami temno, zato smo imeli s seboj svetilke. V njej smo si tudi ogledali različne podobe in lobanje. Mnoge je zeblo, mene pa ni, saj sem poslušala in upoštevala učiteljičina navodila. Edina stvar, ki mi ni bila najbolj všeč, je bil pohod do Livka. Po tem pohodu sem bila res izmučena.
Zelo sem vesela, da smo šli v CŠOD Kavka, saj sem pridobila veliko novega znanja. Zdi se mi tudi, da sem izboljšala kondicijo.
Ajda Ftičar
