Orfej in Evridika (nadaljevanje) 

Ko se je Orfej odpravil v gore, je bil zelo potrt, predvsem pa jezen nase, da je naredil tako neumno napako.  Ko je prispel, se je usedel na skalo in tam obsedel 60 dni in 60 noči. Nič ni več prepeval svojih lepih pesmi in nasmeh se mu nikoli ni narisal na obraz. Vse živali, ki so šle mimo, so ga tolažile in prosile naj nekaj zapoje. Nič ni delovalo, samo svojo Evridiko je hotel nazaj.. To je opazil tudi Zevs, kralj bogov in rekel, da če najde kačo, ki je Evridiko ugriznila in jo ubije, bo Evridika prišla nazaj. 

Orfej je skočil od sreče, se zahvalil Zevsu in se odpravil na pot, da najde tisti kačo. Celo pot si je pel in poskakoval. Sredi travnika je zagledal malo hiško, na katero je potrkal in prosil za hrano, v zameno pa je gospe, lastnici hiške, zapel. Ko je končal, ga je povabila noter, da se okrepči. Orfej je ugotovil, da je gospa čarovnica in jo prosil, če lahko poišče kačo, ki je njegovo ljubo ženo usmrtila. Čarovnica mu je povedala, da ne ve, kje je kača. Ve samo, da je kača hitro prepoznavna zaradi njene živo rdeče barve. Zahvalil se je in odšel na lov za kačo.  

 Po dolgih dnevih iskanja in povpraševanja med živalmi in ljudmi je v travi zagledal nekaj res živo rdečega. Sklonil se je in preveril, ali je to kača, ki jo išče. Seveda je bila. Orfej jo je takoj ubil in Evridika se mu je prikazala pred očmi. Živela sta srečno do konca svojih dni. 

Tinkara Čurin, 8. a