ŽIVLJENJE NISO LE LETA 

 

Življenje je dar, 

ki si ga izoblikuje vsak sam. 

Najlepše je to, 

da pokvariš si ga sam lahko. 

 

V preteklosti smo se brezskrbno igrali, 

zdaj pa so nam ves svet v roke dali. 

Vse je odvisno od nas ljudi, 

a iz napak se učimo vsi. 

 

Naš smisel ni za vedno živeti, 

važno je ustvariti nekaj 

in življenje na polno živeti. 

 

Niso le leta življenja tisto, kar šteje, 

na koncu pomembno je to, 

kakšno življenje zares je bilo. 

Zapomni si to,  

da za tabo bo vedno nekdo. 

 

Tiara Prosenjak, 8. b

Orfej in Evridika (nadaljevanje) 

Ko se je Orfej odpravil v gore, je bil zelo potrt, predvsem pa jezen nase, da je naredil tako neumno napako.  Ko je prispel, se je usedel na skalo in tam obsedel 60 dni in 60 noči. Nič ni več prepeval svojih lepih pesmi in nasmeh se mu nikoli ni narisal na obraz. Vse živali, ki so šle mimo, so ga tolažile in prosile naj nekaj zapoje. Nič ni delovalo, samo svojo Evridiko je hotel nazaj.. To je opazil tudi Zevs, kralj bogov in rekel, da če najde kačo, ki je Evridiko ugriznila in jo ubije, bo Evridika prišla nazaj. 

Orfej je skočil od sreče, se zahvalil Zevsu in se odpravil na pot, da najde tisti kačo. Celo pot si je pel in poskakoval. Sredi travnika je zagledal malo hiško, na katero je potrkal in prosil za hrano, v zameno pa je gospe, lastnici hiške, zapel. Ko je končal, ga je povabila noter, da se okrepči. Orfej je ugotovil, da je gospa čarovnica in jo prosil, če lahko poišče kačo, ki je njegovo ljubo ženo usmrtila. Čarovnica mu je povedala, da ne ve, kje je kača. Ve samo, da je kača hitro prepoznavna zaradi njene živo rdeče barve. Zahvalil se je in odšel na lov za kačo.  

 Po dolgih dnevih iskanja in povpraševanja med živalmi in ljudmi je v travi zagledal nekaj res živo rdečega. Sklonil se je in preveril, ali je to kača, ki jo išče. Seveda je bila. Orfej jo je takoj ubil in Evridika se mu je prikazala pred očmi. Živela sta srečno do konca svojih dni. 

 

Tinkara Čurin, 8. a

Prešeren in njegova dela 

Blatenje je slovenski narodni šport. Že v času življenja Franceta Prešerna so tako njegovo poezijo, kot način razmišljanja ljudje zanemarjali. Dandanes pa nekateri vedo o Prešernu samo to, da je imel težave z alkoholom. Slovenci res ne znamo ceniti bogastva, ki ga imamo. A skoraj vsak Slovenec ima Prešerna rad, nekateri, ker dobijo dan brez dela, drugi, ker so ljubitelji njegove poezije, tretji pa, ker jim je zanimiva njegova življenjska zgodba. Sam se bi postavil v tretjo skupino. Zanimiva mi je zgodba njegovega življenja, ne škodi pa tudi dan brez pouka. 

France Prešeren ni imel lahkega življenja. Že kot osemletni otrok je moral oditi od doma in zapustiti družino. Čeprav je bil tako v osnovni šoli v Ribnici kot v srednji šoli v Ljubljani odličnjak, so se mu dogajale krivice, saj je bil iz kmečke družine. Moral se je spopadati z razočaranjem matere, ki je želela, da bi postal duhovnik. Na študiju na Dunaju pa je imel velike finančne težave. V službi ni napredoval, kot si je želel. Imel je težave z ženskami in to ne samo s Primičevo Julijo. Umrla sta mu najboljša prijatelja Matija Čop in Andrej Smole. Umrl je 8. 2. 1849 reven v Kranju.  

Prešernove pesmi ponazarjajo njegovo življenje. Pisal je ljubezenske pesmi, pesmi o delu pisatelja, pesmi o življenjskih težavah, o sebičnih ženskah … S svojim mentorjem Matijo Čopom je v slovensko poezijo prinesel balade, romance, gazele, sonete. Njegova edina pesniška zbirka Poezije, je največje darilo Slovencem. S tem je slovensko poezijo postavil ob bok evropski. V poezijah je veliko pesmi, a je najbolj znana osnovnošolcem je balada Povodni mož. Je srednje dolga epsko-lirska pesnitev, ki je okrašena z veliko metaforami, poosebitvami, okrasnimi pridevki in podobno glasjem (upodabljanje zvoka narave z besedami). Pesem se dogaja na starem Ljubljanskem trgu pomladi v nedeljo popoldan. Pesem pa ima veliko dialoga, saj se glavni osebi pogovarjata. Glavna oseba je bila Urška, katere lepoto primerja z zvezdo danico, saj obe izstopata. V drugi kitici izvemo, da je Urška drugim ženskam delala težave, moške pa je zbirala kot pokemon karte. Nikoli jih ni imela dovolj. Urška pa ni bila samo lepa, ampak tudi pametna, saj je znala z ljudmi manipulirati.  Moške je zavračala, da je bila lahko center pozornosti. Prva stvar, ki jo je povedala povodnemu možu, je bila laž, saj ni čakala njega. Čeprav je imela Urška veliko slabih lastnosti, si še vedno ni zaslužila kazni, ki jo je dobila. Prešeren ni razumel, da čeprav ga je nekdo zavrnil, to ne pomeni, da so sebični. Sporočilo pesmi je, da sta izbirčnost in sebičnost kaznovana. Sporočilo pesmi je zelo dobro, a ne velja v realnem svetu, saj so ljudje, kot so Urška, zavzeli svet, mrgoli jih tako v politiki kot v svetu zabave. Kdaj pa kdaj pa lahko kakšno Urško srečaš tudi na šolskem hodniku. 

Prešeren je verjetno edini slovenski pesnik, ki je dosegel legendarni  status. S svojim delom se je za vedno zapisal v slovensko zgodovino in zato vsak ve, kdo je Prešeren … Tudi tisti, ki v šoli ni bil najboljši in ni prebral nobene njegove pesmi. Sigurno pa še kakšen dan brez dela, ki nam ga je priboril s svojo edinstvenostjo, ne škodi. Ob branju njegovih pesmi dobim občutek urejenosti, saj se v pesmih kaže, da je za vsako besedo dolga razmišljal. 

 

 EpskoBla 

Ljudska: Galjot  (nadaljevanje pesmi)  

 

Ko žena je izvedela  

za bivšega moža,   

je od žalosti skoraj  

padla na tla.  

 

Kasneje je še  

njen mož izvedel za   

to in bilo mu je   

zares hudo.  

 

A žena ga je od   

 jeze pustila in  

se še v istem dnevu  

stran odselila.  

 

Čez leto dni si je  

novega fanta pridobila  

in se z njim na  

Maldive preselila.   

 

Tam sta še otroke  

dobila in tako  

na galjota   

je čisto pozabila.  

 

Nikita Gregorc, 8. a 

POTOVANJE 

                                                     

                                               Ko pogledam nazaj, vidim otroka 

                                                       s sladoledom v roki, 

                                                       ki od sreče kar poka. 

 

                                                       O prihodnosti tuhta, 

                                                             kaj bo imel,  

                                                           kako bo živel 

                                       ali bo še vedno sladoled rad imel? 

 

                                                            Teka po poti 

                                                     pustolovščinam naproti, 

                                                        brez strahu in skrbi 

                                                  se poda v potovanje radosti. 

 

                                                  Zdaj pa zamišljeno sedim, 

                                                          med spomini drvim, 

                                                    z besedami se lovim 

                                                          in vam pesem podarim. 

                                                             SPOMINI SKOZI ČAS                 

 

                                                             Med spomini čas umira 

                                                               in te vabi v stari svet, 

                                                                   a to tebi je ovira, 

                                                                saj veš, da bil si slep. 

 

                                                           Živel si v raju dan na dan, 

                                                           v pričakovanju  novi svet, 

                                                             v katerem boš rajal in 

                                                               od veselja bil zadet. 

 

                                                           Ko pričakovanja ostanejo, 

                                                               le prazne ure v času  

                                                                 in prenehajo biti, 

                                                              takrat iz sveta odraslih, 

                                                                   ne gre več oditi.    

 

                                                                 Ko si že na dnu, 

                                                             ti hrepenenje um zbistri 

                                                                  in tako kot vedno, 

                                                                  nove sanje priskrbi. 

 

                                                             Spomini pa tudi pridejo, 

                                                               takrat te požgečkajo, 

                                                           takrat se sladko nasmejiš 

                                                     in takrat od veselja kar zardiš. 

 

                                                        Ajda Ftičar, 8. a 

Dostopnost