PIKA NOGAVIČKA, JEDRT IN PETER KLEPEC
Nadaljevanje pravljice
Nekega dne je Peter Klepec prišel mimo velike, barvne in tihe hiše. Bil je utrujen, zato se je odločil, da bo pogledal, kdo stanuje notri.
Potrkal je in bil kar malo presenečen koga je zagledal. Pred vrati je stala mlada deklica. Z veseljem ga je povabila naprej. Ime ji je bilo Pika Nogavička. Skupaj sta povečerjala in ker je bilo pozno, je Peter Klepec odšel domov. Pika ga je povabila na rojstni dan, ki bo čez tri dni.
Jedrt je bila mlinarica in soseda od Pike. Bila je tudi njena prijateljica in Pika je od nje kupovala moko. Jedrt je opazovala srečanje s Piko in Petrom. Bila je zelo jezna, ker je mislila, da ima Pika raje Petra kot njo, saj nje ni povabila na rojstni dan.
Peter je v torek prišel na Pikin rojstni dan. Ko je potrkal na vrata, mu ni nihče odprl. Še enkrat je potrkal in šele takrat mu je Pika odprla vrata. Bila je zelo začudena. Peter je vstopil in ugotovil, da je v hiši še en Peter Klepec. Glasba je se je ustavila in vsi so se zazrli v oba Petra. Pika je morala izbrati pravega. In tako je tudi bilo, daje izbrala pravega Petra Klepca. Drugi je v resnici bila Jedrt.
Jedrt je bila tako jezna, da je na ves glas zavpila, da ne mara Petra Klepca. Odšla je iz hiše in nihče več je ni videl.
Karin Ramšak 3. b
KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI KOLO?
Doživljajska pripoved
Kolo sem se naučila voziti, ko sem bila stara pet let. Pri tem sta mi pomagala ati in mami. Učila sem se na parkirišču pred blokom.
Pri učenju vožnje s kolesom sta me opazovala starša. Ko sem znala obdržati ravnotežje, sem se peljala sama in me starša nista več držala. Odkar znam voziti kolo, se s starši velikokrat odpeljemo na daljšo vožnjo. Rada se s kolesom vozim po mestu in na vasi.
Nekoč, ko sem kolesarila skupaj z atijem, sem se med vožnjo z njim pogovarjala ter spustila roke s krmila. Izgubila sem ravnotežje in padla. Ati mi je pomagal vstati iz tal. Poškodba ni bila huda in nič me ni bolelo.
Vseeno pa sem sklenila, da bom pri vožnji s kolesom previdnejša. Ko sem se naučila voziti kolo, je bi to najsrečnejši dan v mojem življenju.
Kiana Končan 3. b
ČLOVEK SE S ČAROVNIJO SPREMENI V …
Domišljijska pripoved
Nekoč pred davnimi časi je živela deklica Kitty, ki je imela zelo rada volkove. Zato je tudi nosila obesek volka. Oseba, ki pa je nosila ta obesek, se je spremenila ob lunini mesečini v čisto pravega volka.
Deklica tega ni vedela in zato ni nič pazila, da se ne bi spremenila v volka. Nekega dne si je med sprehodom po mestu, nadela obesek. Kmalu je sonce zašlo in luna je vzšla. Kitty je ugotovila, da se je spremenila v volka. Hitro se je skrila, da je lovci ne bi opazili. Razmišljala je o tem, kako se ji je to sploh lahko zgodilo in sklenila, da bo poskusila poiskati pomoč pri Eggi. Ta ji je povedala, da je v tem obeski, ki ga nosi čarovnija. Ter, da se oseba, ki ga nosi ob mesečini spremeni v volka. Kitty se je spomnila, da bi lahko obesek malo priredila. Odločila se je, da bo nanj pritrdila gumb za zaščito pred preobrazbo v volka.
Od takrat naprej je bila Kitty varna pred lovci na volkove. S pritiskom na gumb, pa se je lahko kadarkoli spet spremenila v volka.
Kiana Končan 3. b
MUCA PEKARICA
Domišljijska pripoved
V majhni vas, kjer so bile majhne hiške z majhnimi vrtički, je stala tudi majhna pekarnica. V njej so pekli kruh.
Nekega dne so v tej pekarni spekli lep velik koruzni kruh. Vsi ljudje na vasi so si ga želeli. A ga niso in niso mogli kupiti, saj je bil neplačljiv. Zato ker je pek ta kruh obdržal samo zase. Ko se je nekega dne prebudil, ni bilo kruha nikjer. Zamislil se je. Ugotovil je, da je kruh odnesla Muca Pekarica, ker ga ni hotel deliti. Šel je do nje.
Muca mu je kruh vrnila, pek pa je obljubil, da bo od sedaj naprej delil ves kruh, ki ga bo spekel.
Mija Romih 3. b
