Basen 

Nekoč v Bistriškem vintgarju je živel premožen volčji par. Bila sta med najpomembnejšimi volkovi v gozdu. Denar sta služila pošteno.  

Po obilni sezoni sta starša volka dobila majhnega nadobudneža. Pošteno sta ga vzgajala in hitro je rasel, prijatelji pa so ga naravnost oboževali. Naenkrat pa je želel biti nekaj več. Hotel je imeti najboljše stvari. Pri vsaki igri je hotel biti glavni. Nič več se ni želel igrati z srnicami, mali zajčki so bili preslabi zanj, fazane pa je imel za strahopetce. Za voljo tega so se ga prijatelji začeli izogibati. Vedno znova je pritiskal na starše. Želel je imeti najboljše stvari, nov telefon, najlepša oblačila … Zaradi njegove požrešnosti je začel kopneti tudi denar. Več stvari, ko je imel bolj je bil skrušen. V nekem trenutku je ugotovil, da to enostavno ni on. Spoznal je, da mu vse stvari ne pomenijo nič. Opazil je, da tudi oče ni več srečen. V tistem trenutku je stopil do njega in rekel: »Pridi, očka, pojdiva na igrišče.«  

Ob igri je spoznal, da če želiš v življenju biti srečen, moraš biti zadovoljen, s tem kar imaš. 

ALJAŽ ČERNEC, 7.B