Napaši si svoje oči, 

poglej vse te reči! 

Povej,  

katero od njih si želiš!  

Lahko ti dam dva 

merjaščeva roga in  

ja, tisto je noga! 

Kaj pa rožnat pes 

ali kožnat konj. 

Normalnih 

živali tukaj nimamo. 

Mogoče kamela, ki je malce 

Debela … 

Odloči se že! 

Lahko pa peno v  

šalci ali smuti na 

palci, rušo dušo … 

Povej že, povej,  

kupi kaj, kupi kaj  

ali pa pojdi že zdaj! 

Maj Cvahte, 6.b 

Iz šole ne pride le veselica,  

so tudi enke,  

kot je ta, 

zaradi nje so mokra moja lica. 

Angleščina presneta, 

zakaj si to mi naredila, 

in mi cvek v redovalnici pustila. 

Yes, no kakšna je razlika, 

v redovalnici je enka in pika. 

To bi rekel zdaj učitelj,  

ki ga strašno veseli, 

da ‘mam cvek v redovalnici. 

Evelin Rajtmajer, 6. b 

Marjetica, bela si kot sneg, 

spomladi prideš, pozimi greš. 

Majhna si, občutljiva in krhka si. 

Marjetica, marjetica, lepa si. 

Spominčica, zapomniš si vse, 

od maja do oktobra cvetiš. 

Nežna si, drobna si, modra si. 

Spominčica, spominčica, lepa si. 

Vrtnica, rdeča kot vino si, 

spomladi se zbudiš, pozimi zaspiš. 

Romantična si, žametna si, dišeča si 

vrtnica, vrtnica, lepa si. 

Brina Topič, 6. b 

Pravi prijatelj je ta, 

ki z mano se smehlja  

in tudi zajoče, 

ko se mi zahoče. 

Pravi prijatelj je vedno ob tebi, 

ko ga potrebuješ. 

In tudi takrat, ko ga nimaš ob sebi, 

te  vedno varuje. 

Življenje brez prijatelja bi bilo dolgočasno 

in na zabavah nič več glasno. 

Četudi si je težko priznati, 

se je treba življenja brez prijatelja bati. 

Eva Strehar, 6. b 

Šestošolci smo spoznavali Ingoličevo besedilo Tajno društvo PGC. Zgodba o zbiranju risalnih žebljičkov in o društvo, ki so ga književni junaki ustanovili, nam je bila všeč, zato smo tudi sami ustanovili društva. Nekateri smo zbirali WC rolice, drugi znamke, rože. Znotraj skupin smo se dogovorili o pravilih, ki jim člani moramo slediti, določili funkcije v društvu ter si izmislili logotip in kratico društva. Kar nekaj ur smo izdelovali plakate, ki smo si jih tudi predstavili. Nanje smo bili ponosni tako mi kot tudi učiteljica. 

Učenci 6. a 

image_2022-05-24_183447910

Slika 1 of 2

Vinči je moj kuža, 

Res ga rad rad imam, 

on je kot zlat zaklad. 

Ko sva skupaj doma,  

rada cartava se oba.  

Ko mi na nogah zaspi, 

on smrči za tri ljudi. 

On gre spat pozneje kot jaz, 

saj takrat je že mraz.  

Ko on zarjovi, celo ulico zbudi

Maks Potokar, 6. a 

image_2022-05-24_183321102

Slika 1 of 1

V parku med prijatelji stoji in otrokom se smeji. 

V njegovi krošnji gospod Čuk živi, 

v njegovo deblo se Sapra miška naseli. 

Pod zemljo sramežljivo korenine skriva, le kdo pod njimi biva? 

Jeseni kot kameleon barve spremeni, 

z vetrom njegovo listje poleti. 

Zima bela, zima hladna mu ukradla je zaklad, ki ima ga srčno rad. 

Ves žalosten zdaj čaka na pomlad, da povrne mu zaklad. 

Sonce sije sonce greje njegove prelepe veje. 

Pomlad pomaha mu v slovo, poletja veseli se že drevo. 

V parku vse je že nared za veliki poletni ples. 

Otroci tekajo in se veselijo, drevesa pa jih s krošnjami hladijo. 

Kako lepo je biti drevo! 

Jaka Oder, 6. a