Marjetica, bela si kot sneg,
spomladi prideš, pozimi greš.
Majhna si, občutljiva in krhka si.
Marjetica, marjetica, lepa si.
Spominčica, zapomniš si vse,
od maja do oktobra cvetiš.
Nežna si, drobna si, modra si.
Spominčica, spominčica, lepa si.
Vrtnica, rdeča kot vino si,
spomladi se zbudiš, pozimi zaspiš.
Romantična si, žametna si, dišeča si
vrtnica, vrtnica, lepa si.
Brina Topič, 6. b
Pravi prijatelj je ta,
ki z mano se smehlja
in tudi zajoče,
ko se mi zahoče.
Pravi prijatelj je vedno ob tebi,
ko ga potrebuješ.
In tudi takrat, ko ga nimaš ob sebi,
te vedno varuje.
Življenje brez prijatelja bi bilo dolgočasno
in na zabavah nič več glasno.
Četudi si je težko priznati,
se je treba življenja brez prijatelja bati.
Eva Strehar, 6. b
Šestošolci smo spoznavali Ingoličevo besedilo Tajno društvo PGC. Zgodba o zbiranju risalnih žebljičkov in o društvo, ki so ga književni junaki ustanovili, nam je bila všeč, zato smo tudi sami ustanovili društva. Nekateri smo zbirali WC rolice, drugi znamke, rože. Znotraj skupin smo se dogovorili o pravilih, ki jim člani moramo slediti, določili funkcije v društvu ter si izmislili logotip in kratico društva. Kar nekaj ur smo izdelovali plakate, ki smo si jih tudi predstavili. Nanje smo bili ponosni tako mi kot tudi učiteljica.
Učenci 6. a
Vinči je moj kuža,
Res ga rad rad imam,
on je kot zlat zaklad.
Ko sva skupaj doma,
rada cartava se oba.
Ko mi na nogah zaspi,
on smrči za tri ljudi.
On gre spat pozneje kot jaz,
saj takrat je že mraz.
Ko on zarjovi, celo ulico zbudi
Maks Potokar, 6. a
V parku med prijatelji stoji in otrokom se smeji.
V njegovi krošnji gospod Čuk živi,
v njegovo deblo se Sapra miška naseli.
Pod zemljo sramežljivo korenine skriva, le kdo pod njimi biva?
Jeseni kot kameleon barve spremeni,
z vetrom njegovo listje poleti.
Zima bela, zima hladna mu ukradla je zaklad, ki ima ga srčno rad.
Ves žalosten zdaj čaka na pomlad, da povrne mu zaklad.
Sonce sije sonce greje njegove prelepe veje.
Pomlad pomaha mu v slovo, poletja veseli se že drevo.
V parku vse je že nared za veliki poletni ples.
Otroci tekajo in se veselijo, drevesa pa jih s krošnjami hladijo.
Kako lepo je biti drevo!
Jaka Oder, 6. a
