V svetu mojem tem svobodnem,  

včasih tudi sem zaprt, 

ko na svetu svobode ni, 

zapiramo vase vse stvari,  

V katerih trenutki lepi nimajo moči.  

Svoboda mi pomeni vse,  

na svetu brez svobode, 

Se utapljamo v more, 

V more brez dna, 

brez konca bližnjega.  

Svoboda je moja moč, 

moja bližnjica na pomoč, 

ko na svetu svobodni smo vsi, 

rajamo do konca svojih dni. 

Brez svobode nesrečni smo mi, 

Zaprti smo v hiše, 

prijateljev nikjer več ni. 

Preko računalnika pogovarjamo se 

In upamo, da se to več ne ponovi.  

LANA TOMAŽIČ, 8. b 

V mesecu aprilu smo osmošolci spoznavali besedilne vrste, ena od teh je bila tudi opis postopka. Spoznavali smo jo na zanimiv in izkustven način.K šolski uri smo povabili vodjo šolskega projektnega tima Pogum Izo Merc, saj smo ji želeli prikazati, da zraven učne snovi, učenci spoznavamo še druge veščine, kot so kreativnost, sodelovanje, etično razmišljanje, kar pa so glavne smernice projekta Pogum.V začetku nas je učiteljica popeljala v svet ugank, s pomočjo katerih smo spoznavali različne pojme (kulinarika, gurman). Kar hitro smo ugotovili, da bomo govorili o hrani. Ker šola močno spodbuja in razvija pomen kulturne dediščine, smo govorili o slovenski tradicionalni hrani. S pomočjo sličic smo spoznavali tradicionalne jedi in si pogledali recepte. Ugotovili smo, da so recepti besedilna vrsta, in sicer opis postopka. Najprej smo skupaj ugotavljali značilnosti te besedilne vrste, nato pa smo se razdelili v skupine. Naloga je bila, da znotraj skupine napišemo recept ene od slovenskih tradicionalnih jedi, zanjo napišemo slogan in narišemo jed. S pomočjo kriterijev smo preverili, ali smo nalogo dobro naredili. Ker pa je izkušnja tista, ki šteje največ, nas je učiteljica odpeljala v gospodinjsko učilnico. Tam smo se zopet razdelili v dve skupini in se pomerili v peki mišk. Da smo lahko uspešno naredili miške, smo morali znati pravilno slediti opisu postopka. Tako smo se hkrati zabavali, učili in sladkali. Miške so odlično uspele in smo se z njimi želeli pohvaliti, zato smo jih na pokušino odnesli v zbornico in jih ponudili učiteljem.

Iza Leskovar, 8. a

Screenshot-2022-05-24-103708

Slika 1 of 2

Orfej hodi po jami z Evridiko za sabo. Upočasni korak in se le stežka zadrži, da se ne bi ozrl. Uspe mu. Tako se Orfej in Evridika zopet združena vrneta na zemljo.  

Orfej se je čutil kot najsrečnejši človek na svetu, saj mu je vrnitev Evridike pomenila vse. Tudi ona je bila srečna in ostale vile, njene prijateljice, so se znova razvedrile. Orfej je prepeval srečne in romantične pesmi, na katere je Evridika veselo poplesavala.                                                                             

Kmalu se jima je rodila hči po imenu Mila, katero sta imela neizmerno rada. Hči je bila vila s čudovitim glasom. Z Orfejem sta noč in dan prepevala in se ob tem zabavala. Pri svojih treh letih je Mila odšla v šolo za vile, kjer je bila odlična učenka, našla je prijatelje in uresničevala svoje želje za prihodnost.  

Mila je prehitro odrasla in odšla od doma po svojih poteh. Orfej in Evridika sta jo pogrešala, vendar njuna ljubezen je bila večna in premočna, da bi ju to odvrnilo od sreče. 

Iza Jagodič, 8. b 

“Srečal sem velikana,” je rekel Krjavelj. “Kako se ti je pa to zgodilo?” so go spraševali.“Hodil sem po ulici, ko sem se obrnil ,sem videl človeka, 3 metre visokega, močnega, VELIKANA,” je pripovedoval Krjavelj.“A te ni bilo strah?” so go radovedno spraševali.“Ne, mene ni ničesar strah,” je ponosno rekel Krjavelj.“Začel me je loviti,” je nadaljeval.“Slišalo se je, kako glasno je hodil, za vsak njegov korak se je čutil rahelpotres. In naenkrat je skočil v zrak, slišal se je velik pok, BOOM!!,” je napeto pripovedoval.“Kaj se je potem zgodilo?” so ga zaskrbljeno spraševali.“Odločil sem se, da ga ujamem v past,” je rekel Krjavelj.“Kakšno past?” so spet vprašali.“Vzel sem dolgo vrvico in jo zavezal iz enega drevesa na drugo drevo. Ni bilo lahko, vrvico sem moral zavezati kar visoko, drugače ne bi padel.”“In? Je padel?”“Poklical sem ga in je stekel do mene, da bi me ujel. Jaz pa sem šel pod vrvico in zbežal. Velikan pa je padel v past. Bil je dokončno premagan,” je ponosno razlagal Krjavelj.“Pravi junak si!” so ga pohvalili.

Elita Shala, 8. a

Screenshot-2022-05-24-103233

Slika 1 of 1

Galjot se poslej spreneveda, 

če bi odšel domov, ga bega. 

Pa potem se le z nasmehom 

do svojega doma odpravi. 

Ko pa hodi po gozdni poti, 

en možak mu prihiti nasproti.  

Ga galjot ustavi, 

pa vpraša, kaj mu roji po glavi. 

“Žena  me je zapustila,” 

mu možak odgovori z nemira. 

Galjot se mu približa 

pa že možak zbeži. 

Tako pride galjot spet na svoj dom, 

ga vidi žena in se nasmeji. 

V objem si padeta 

in potlej galjot povpraša: 

“Kje pa imaš ti drugega?” 

“Nagnala sem ga,” odgovori, 

“zato kar vstopi, brez skrbi”. 

Andreja Komučar,  8. a 

Franceta Prešerna poznamo vsi Slovenci. Vsi poznamo vsaj nekaj njegovih pesmi (Sonetni venec, Povodni mož, Zdravljica,…). Sedma kitica Zdravljice je naša himna. Prešeren je v tistih časih naredil veliko za slovensko kulturo in ves narod, saj je slovensko pesem povzdignil na evropsko raven.  

Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, umrl pa 8. februarja 1849 v Kranju. Bil je tretji otrok materi Mini in očetu Šimnu. Ko je imel osem let, sta ga starša poslala k stricu v Kopanj. V Ribnici je dokončal osnovno šolo in se zapisal v zlato knjigo. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani. Ko se je odločil, da bo postal odvetnik, je izgubil stričevo finančno podporo in razočaral je starše. Postal je doktor prava, a je moral pomagati v odvetniških pisarnah, saj ni dobil dovoljenja za lastno odvetniško pisarno. To mu je uspelo šele leta 1846.  

Ženski, ki sta najbolj vplivali na njegovo življenje in poezijo, sta bili Julija Primic in Ana Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke.  

Leta 1847 je izdal pesniško zbirko Poezije. Njegove znane pesmi so Povodni mož, Sonetni venec, Krst pri Savici, Apel in čevljar … Pesnitev Krst pri Savici je posvetil preminulemu prijatelju Matiji Čopu. Druga prijatelja sta še bila Blaž Crobath in Andrej Smole.  

Snov za Povodnega moža je pesnik črpal iz Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske. Vendar je zgradbo nekoliko spremenil. Ritem, ki ga je pesnik uporabil v pesmi, se imenuje amfibrah. V pesmi najdemo tudi pesniška sredstva, kot so primera (plesala sta, kot bi ju nosil vihar), ponavljanje (le urno, le urno), besedna igra (Uršika zala) in onomatopoija (so brž pridrveli se črni oblaki).Uršika je bila prevzetna, lepa in zvita. Povodni mož pa neustrašen, drzen in samozavesten. Ples se dogaja na Starem trgu ob Ljubljanici, v nedeljo popoldan (spomladi/poleti). Sporočilo pesmi je, da je prevzetno dekle na koncu kaznovano.  

Mislim, da Povodni mož ni ravnal prav, ko Urške ni pustil, da si spočije. Če ne bi bil tako hiter, verjetno ne bi pristala v Ljubljanici in ne bi tako mlada umrla. Mogoče bi se še na koncu celo poročila. Prešeren je vsaki pesmi dal svoj pomen. Vsaka pesem mu je zelo veliko pomenila.  

Nuša Magdič, 8. b