Tri botre lisičice se selijo v cerkus

Tri botre lisičice se selijo v cirkus, 2. del

 

Po zabavi so vse lisice šle spat.

Naslednji dan se je prva botrica lisičica spomnila, da bi si lahko vilo spremenila v cirkus. Poklicala je ježa Roberta in njegove pomočnike ježe. Hitro so ji zgradili cirkus. Bil je mavričen. Zgradili so tudi hotel in parkirišče z rampo. Nato se je vse izvedelo. Zaposlila je kuharje, cirkusante, dva policista in vrtnarje.

Ko sta za cirkus izvedeli drugi dve botri lisičici, sta se pošteno razjezili.

Prva si je rekla: »Če ima on cirkus, bom pa jaz v tem cirkusu napovedovalka.« Spakirala je svoje stvari in se odpeljala z avtom.

Druga pa je rekla: »Ah, jaz pa bom cirkusantka, saj dobro naredim špago, kolo in stojo.« Tudi ona je spakirala in se odpravila na pot.

Prvi botri lisičici sta obe povedali svoje želje in jih je seveda sprejela.

Sedaj vse tri in njihovi pomočniki uživajo cirkusantsko življenje.

Kaj se je pa zgodilo s kobilico, pa naj ostane skrivnost.

Nuša Špec, 3.a

 

Najboljši popravljalec igrač je stric

 

V Slovenski Bistrici na dvorišču čudovitega gradu je zrastel paviljon. V njem dela stric in njegov sin Jakob. V tem paviljonu je popravljalnica igrač.

V soboto je šla Zala z mamo na tržnico. Zala je svoji mamici: »Mami, glej, tam je popravljalnica igrač.« Mama se je začudila, saj ob prejšnjem obisku tržnice tukaj ni bilo popravljalnice igrač. Zala je v rokah držala punčko, ki ji je manjkala roka. Mamico je prosila, če lahko gresta v

popravljalnico. Odgovorila ji je: »Seveda, Zala.« Šli sta k stricu in ga prosili za popravilo punčkine roke. Stric je vzel punčko in si jo ogledal. Potem je rekel, da se jo da popraviti. V škatli je imel več rok od raztrganih punčk in se sam ni mogel odločiti, katero bi uporabil za Zalino punčko. Poklical je Jakoba. Jakob je prišel in se hitro odločil, katera roka bi najbolj pristajala poškodovani punčki. Čez nekaj minut je bila punčka popravljena. Ko jo je Zala zagledala, se je je zelo razveselila. Za plačilo je stric želel imeti hrano.

Zala je svojim prijateljem povedala, da je ob sobotah v paviljonu ob tržnici popravljalnica igrač, v kateri dela stric s sinom Jakobom. Tako se je to razvedelo po celem mestu.

 

Nuša Špec, 3.a

 

 

Žirafa Nagajivka

 

Na otoku živi posebna žirafa. Ime ji je Nagajivka. Njeni prijatelji se zelo radi igrajo z njo. Nagajivka ima vedno nove ideje za igro.

Nekoč so živali na tem otoku, kjer je živela tudi nagajivka, videle malega morskega dečka. Žirafa Nagajivka je pritekla s polnim vedrom vode in poškropila morskega dečka. Od takrat ga nihče več ni videl.

Ob neki drugi priložnosti so živali jedle lubenico. Nagajivka je po nesreči zarila svoje rogove v lubenico, ki se je raztreščila in poškropila živali okrog sebe.

Še sedaj tam daleč vstran prebiva žirafa Nagajivka in zabava prijatelje s svojimi vragolijami.

 

Nuša Špec, 3.a

 

 

 

Kljukec in Bratec v tovarni igrač

 

Nekega dne je Kljukec priletel k svojemu najboljšemu prijatelju Bratcu. Bratec se ga je razveselil. Kljukec ga je vprašal: »Si videl novo tovarno igrač?« »Ne, nisem,« je odgovoril Bratec. Dogovorila sta se, da si jo bosta ogledala. Poletela sta v tovarno igrač.

Pristala sta pred ogromno stavbo. Bratec je potrkal. Odprl jima je gospod Miha in ju povabil na ogled tovarne.

V prvi sobi sta si ogledala izdelavo avtomobilčkov, traktorjev, tovornjakov in vlakcev. To ju je zelo zanimalo in sta se zadržala kar nekaj časa.

Nadaljevali so na oddelek punčk in plišastih igračk, ki so jih izdelovale šivilje.

Šli so v skladišče, kjer je jima je gospod Miha dovolil, da si vsak izbere eno igračo. Bratec si je izbral vlakec na daljinca, Kljukec pa plišastega pingvina.

S čudovitega izleta sta se vrnila domov.

 

Nuša Špec, 3.a

 

Sladka dneva

 

Za devetimi gorami je stal grad. V njem je živela družina Krt. Imeli so psa Fifija, ki je vsak dan glodal kost. Družina se je nekega dne odpravila v gozd. Obiskali so soseda čebelarja. Prodajal je med, ki so v tem gozdu pridno nabirale čebele. Mama Špela je kupila med, ker si je njen sin Miha za rojstni dan zaželel medenjake. Na poti domov se je Fifi vznemiril. Ugotovili so, da je v grmovju gad. Pohiteli so vstran. Zvečer je mama spekla medenjake. Naslednji dan je Miha dopolnil pet let. Povabil je prijatelje, ki so jedli slastne medenjake in pili limonado z ledenimi kockami. Na vrtu so se igrali z vetrnicami.

Nuša Špec, 3.a

 

 

Zadnja roža v kraljestvu

 

Za devetimi gorami je stalo plastično kraljestvo. Le princeska Tinka Marinka je poznala prav poseben kraj. Na grajskem dvorišču je stara vrba. Vrba je imela ogromno luknjo, v kateri je rasla razkošna rdeča vrtnica. Ko je princeska imela čas, je šla pod staro plastično vrbo in brala ter pela vrtnici. Še dan danes se najde ta stara vrtnica.

 

Nuša Špec, 3.a

 

Kam me je odnesla regratova lučka?

 

Lani me je odnesla tople kraje.

Letos me bo mogoče zapeljala v mrzle kraje.

 

Le kdo ve kam?

Mogoče tja, kjer so prijazna bitja doma.

 

Nuša Špec, 3.a

Gašperjeva Nesreča

Gašperjeva nesreča 

opis 

      Babica je Gašperju za rojstni dan kupila novo kolo. Bilo je rdeče barve in imelo je oranžni kolesi. Ko mu je babica podarila novo kolo, se je oblekel in sedel nanj. 

      Gašper je odšel s kolesom v skejt park. Ko je zagledal svojega prijatelja Naceka, se je tako zagnal, da je padel preko kamna. Hudo se je poškodoval. Prijatelj Nacek mu je pridrvel nasproti. Nacek je poklical njegove starše. Starši so prišli po njega. Šli so v bolnico. Mama mu je rekla, da naj si drugič nadane čelado in ščitnike. 

     Gašper se je odločil, da bo upošteval mamine nasvete 

(Eva Dolar, Jaka Škodič, Tilen Hren, Aljaž Tkavc in Peter Kolar, vsi 3. a) 

 

Gašperjeva nesreča 

opis 

     Babica je Gašperju kupila novo kolo. Imel je rojstni dan. Gašper se je kolesa zelo razveselil. Takoj se je oblekel v kratke hlače in krtake rokave. Vsedel se je na kolo in odpeljal. 

    Zagledal je stezo za kolesa in se pognal v dir. Tam je bil pesek in padel je po njem. Začel se je jokati. Babica je pritekla k njemu. Rekla mu je, če je vredu. 

    Tekla mu je kri in vse ga je bolelo. Odšla sta domov. Babica mu je dala na nogo led. Noga ga je prenehala boleti. Sklenil je, da si bo drugič nadel ščitnike in čelado. 

(Ivona Štibler, Eva Trglec, Tarik Luković, Maruša Dokl in Živa Plavčak, vsi 3. a) 

 

Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička 

nadaljevanje pravljice 

Nekoč je mlinarica Jedrt srečala Pika Nogavičko.  

Jedrt jo je vprašala, koliko stane njen konj. Pika ji je odgovorila:” Zakaj te to zanima?” Jedrt ga je želela kupiti, saj več ni imela svojega mačka. Pika ji je povedala, da ni na prodaj. Jedrt je rekla, da je zelo lep. »Pika, počakaj, bi bila moja prijateljica, vpraša Jedrt. Pika odgvori: »Seveda, pridi k meni na sok in kekse.«  

Skupaj sta odšle k Piki. »Mmm, ta sok je pa zelo dober in mmm ti keksi…, kje si jih kupila?«, je vprašala jedrt. Pika ji je poveala, da so od Mišmaša. Jedrtj e izpljunila  kekse in popila sok ter zbežala s Pikinem konjem. 

(Živa Plavčak, 3.a) 

 

 

 

Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička 

nadaljevanje pravljice 

Nekega dne, ko se je Jedrt sprehajala po vasici, ji je nasproti prišla Pika Nogavička. Jedrt jo je le žalostno pozdravila.  

Pika je zanimalo, kaj jo muči? Jedrt ji je odvrnila: »Nekoč smo tukaj imeli najboljši kruh daleč naokoli, a zaradi mene te pekarne ni več in sedaj jemo kruh pomešan s kurjimi drekci.« »Kaj pa si storila, je vprašala Pika.” »Ah, le razkrila sem njegovo skrivnost,« je žalostno povedala Jedrt. »Hmm, že vem. Iz tebe bom naredila dobro osebo je dejala Pika. Jedrt se ji je nasmehnila.  

Minevali so dnevi, tedni, meseci in leta. Sčasoma je Jedrt postala zelo dobra oseba. In tudi osamljena ni bila več. Nekega dne se je odločila, da odide v mesto, kjer živi sedaj Mišmaš. Poslovila se je od vaščanov in se odpravila na pot. Ko je prišla v mesto čarovnij, kjer je doma Mišmaš, se je z njo zgodilo nekaj, kar bo za vedno ostala skrivnost. Tako je Jedrt odšla v raj in je ni bilo več nazaj. 

(Katarina Kos, 3.a) 

 

 

Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička 

nadaljevanje pravljice 

Nekega dne je Jedrt na koncu Mišje vasi srečala Piko Nogavičko. Pika Nogavička je Jedrt vprašala, zakaj je žalostna in Jedrt ji je povedala, da se je  pek Mišmaš  preselil, a noben ne ve, kam, njen maček pa je odšel z njim. Sedaj nimam nobenih prijateljev. »Veš, jaz bom tvoja prijateljica in poiskali bova Mišmaša in muca,« je rekla Pika. 

 Odpravili sta se na pot. Hodili sta dolgo. Na poti do Kurje vasi sta srečali prijazno gospo. Pika Nogavička je gospo, po imenu Lučka, vprašala, ali je videla Mišmaša in muco. Lučka je odgovorila, da je videla  nekega gospoda in črnega muca. Šla sta v gozd, a ne ve, v katero smer. »Hvala,« ji je odgovorila Pika Nogavička. Jedrt in Pika Nogavička sta se odpravili naprej. Prišle sta v gozd in v gozdu videle veliko leseno hiško. Jedrt je zanimalo, če tukaj živita Mišmaš in moj maček. Šli sta pogledat. Jedrt je trkala in trkala, a nikogar ni bilo. Potem je nekdo odprl. Bila sta Mišmaš in maček. Pika Nogavička in Jedrt sta bile vesele, da sta ju našli. Pika Nogavička je Mišmaša prepričala, da se vrne v Mišjo vas. Mišmaš se je strinjal in vsi so odšli nazaj v vas.  

Ko so se vrnili, so bili vsi otroci in odrasli veseli, saj jim bo Mišmaš spet pekel kruh. Otroci in odrasli so spet jedli dober kruh, preste in druge dobrote. Jedrt ga ni nikoli več izdala. Mišmaš je užival, ko je gledal, kako uživajo v dobrem kruhu in dobrotah. Vsi so bili zelo veseli in bili so dobre volje. Odločili so se, da bodo Jedrt postavili svojo hišo. Vprašali so Pika Nogavičko, kje je doma in je odgovorila, da ima hišo zelo daleč stran in bi prosila, če lahko še njej naredijo hišo, ali pa da lahko z Jedrt živita skupaj. Vaščani so ji rekli, da bodo naredili hišo tudi njej. Pika Nogavička se je zahvalila vaščanom. Vrne se jutri, ker mora po svojega konja in opico. Povedala jim je, da bi lahko imeli živalski vrt. Vaščani so bili za. Rekli so ji, d abodo postavili živalski vrt in dve hiši. Pika Nogavička jim je rekla, da naj tisti, ki imajo živali, pripeljejo jutri svoje živali. 

Mogoče še danes vsi skupaj srečno živijo. 

(Eva Trglec, 3. a) 

Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička 

nadaljevanje pravljice 

Nekega prečudovitega dne se je v Mišji vasi zgodilo, da je Jedrt na sprehodu srečala punčko, ki je imela dve oranžni kitki, ki sta bile razcufane; nogavici, ki sta bili drugačni, ena je imela pike, druga nogavica pa črte. 

Gospa Jedrt jo je lepo pozdravila in jo vprašala, ali bi bili prijateljici.  Punčka je odgovorila: »Ja seveda. Meni je ime Pika Nogavička«, je dejala punčka. Jedrt je odgovorila: »Lepo, meni pa je ime Jedrt«. Jedrt jo je vprašala, ali bi šli na lov iskat peka Mišmaša. Pika Nogavička je odgovorila: »Seveda, lahko,« in poskakovala. Jedrt je zanimalo ali je kje videla Mišmaša. Pika Nogavičkaje rekla: »Saj mi sploh nisi povedala, kdo je Mišmaš.« Jedrt se je razjezilas, da ne ve kdo je Mišmaš. In nato je pršlo do prepira med njima.  

Tako se je končal dan. Tan tan! 

(Mila Vukmanič, 3. a) 

 

Mlinarica Jedrt in Pika Nogavička 

nadaljevanje pravljice 

Na koncu Mišje vasi je živela mlinarica Jedrt.  

Odšla je žalostna na sprehod, ker je vedela, da je naredila nekaj slabega. Začela je iskati Mišmaša. Na sprehodu je srečala Piko Nogavičko, rekla ji je: »Dober dan«. Pika Nogavička jo je vprašala, zakaj je žalostna. Jedrt ji je odgovorila, da je Mišmaš izginil. Pika Nogavička je bila začudena, ker ni vedela, kdo je Mišmaš. Jedrt ji je rekla, da je to človek, ki je imel pekarno Mišmaš in ona  ga užalila, zato je izginil. Pika Nogavička je predlagala, da ga gresta iskat. Jedrt je bila vesela in najprej sta  odšle sta v park. V parku sta slišali čuden, objokan glas za drevesom. Ker sta bile zelo radovedne, sta odšle pogledat. Za drevesom sta videle objokanega Mišmaša. Jedert je stopila do Mišmaša in se mu opravičila.  

Potem so skupaj odšli do Pike Nogavičke in jedli so slastne Mišmaševe piškote.  

(Liza Hren, 3. a) 

 

OPB 1. RAZRED

V 1. b razredu smo v podaljšanem bivanju ustvarjali svoje knjige. Z učenci smo se najprej pogovorili o njenih sestavnih delih, nato so jo izdelali. Na koncu smo imeli še knjižno urico, kjer je vsak predstavil svojo knjigo. 

Izdelki učencev 1. b razreda 

Z učenci se vseskozi pogovarjamo o prijaznosti, prijateljstvu, dobrih delih in sreči. Beremo različne knjige, se igramo socialne igre in ustvarjamo na te teme. 

Izdelki učencev 1. b razreda. 

Orodna vrstica za dostopnost