Napaši si svoje oči,
poglej vse te reči!
Povej,
katero od njih si želiš!
Lahko ti dam dva
merjaščeva roga in
ja, tisto je noga!
Kaj pa rožnat pes
ali kožnat konj.
Normalnih
živali tukaj nimamo.
Mogoče kamela, ki je malce
Debela …
Odloči se že!
Lahko pa peno v
šalci ali smuti na
palci, rušo dušo …
Povej že, povej,
kupi kaj, kupi kaj
ali pa pojdi že zdaj!
Maj Cvahte, 6.b
Iz šole ne pride le veselica,
so tudi enke,
kot je ta,
zaradi nje so mokra moja lica.
Angleščina presneta,
zakaj si to mi naredila,
in mi cvek v redovalnici pustila.
Yes, no kakšna je razlika,
v redovalnici je enka in pika.
To bi rekel zdaj učitelj,
ki ga strašno veseli,
da ‘mam cvek v redovalnici.
Evelin Rajtmajer, 6. b
Marjetica, bela si kot sneg,
spomladi prideš, pozimi greš.
Majhna si, občutljiva in krhka si.
Marjetica, marjetica, lepa si.
Spominčica, zapomniš si vse,
od maja do oktobra cvetiš.
Nežna si, drobna si, modra si.
Spominčica, spominčica, lepa si.
Vrtnica, rdeča kot vino si,
spomladi se zbudiš, pozimi zaspiš.
Romantična si, žametna si, dišeča si
vrtnica, vrtnica, lepa si.
Brina Topič, 6. b
Pravi prijatelj je ta,
ki z mano se smehlja
in tudi zajoče,
ko se mi zahoče.
Pravi prijatelj je vedno ob tebi,
ko ga potrebuješ.
In tudi takrat, ko ga nimaš ob sebi,
te vedno varuje.
Življenje brez prijatelja bi bilo dolgočasno
in na zabavah nič več glasno.
Četudi si je težko priznati,
se je treba življenja brez prijatelja bati.
Eva Strehar, 6. b
Prava pesem je vesela,
da le ni knjiga predebela.
Prava pesem je kakor sreča,
a ta sreča je nesreča.
Te dolge besede,
v njih ni videti bede.
Ta knjiga pa je zelo debela,
da je niti najboljša mama
ne bi v roke vzela.
Te dolge strani
se vijejo, kot da konca ni.
Ko pa si na koncu, si vesel,
da si še eno muko pretrpel.
Niko Petrič, 7. a
